FAQ

Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije, k.o. (IPF, k.o.), je neprofitna kolektivna organizacija, ustanovljena za upravljanje in zaščito pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov. Deluje od leta 1997, od leta 2000 pa ima dovoljenje Urada RS za intelektualno lastnino. Je edina organizacija v Sloveniji, ki zastopa sorodne pravice na tem področju.

Leta 2023 je IPF prejel novi dovoljenji za upravljanje še drugih pravic na fonogramih ter nekaterih pravic na videogramih. Več o pravicah, ki jih upravlja IPF, lahko preberete tukaj.

Po načelih Mednarodne konvencije za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij (Rimska konvencija, 1961 - 3 b. člen) in Zakona o avtorski in sorodnih pravicah je fonogram vsak "posnetek zvokov neke izvedbe ali drugih zvokov ali nadomestka zvokov, razen če gre za posnetek, ki je vključen v avdiovizualno delo".

Dodatno pojasnujemo, da IPF zbira in deli nadomestila samo za pravice, ki so zajete v vsakokrat veljavnih dovoljenjih, ki so dostopna na tej povezavi.

Izvajalci na fonogramu ali videogramu so igralci, pevci, glasbeniki, plesalci in druge osebe, ki igrajo, pojejo, podajajo, deklamirajo, nastopajo, interpretirajo ali drugače izvajajo avtorska ali folklorna dela. Za izvajalce se štejejo tudi režiserji dramskih predstav, dirigenti orkestrov, vodje pevskih zborov, oblikovalci tona ter varietejski in cirkuški umetniki.

"ZKUASP je tu zelo dobro izbral nevtralni pojem, ki se ne pokriva z običajnimi strokovnimi nazivi na tem področju (kot so npr. tonski mojster, tonski inženir, mešalec zvoka ipd.) in s tem vsaj posredno nakazal, da priznanje ali nepriznanje sorodne pravice ne more biti odvisno od tega, kakšen strokovni naziv ima neka oseba, temveč od tega, kakšen je njen dejanski prispevek k posnetku izvedbe. Če tonski inženir v konkretnem primeru prispeva k neposredni umetniški interpretaciji dela, če na umetniški način zvočno (tonsko) obdela neko izvedbo, potem je oblikovalec tona in mu pripada tudi sorodna pravica. Če pa je njegova dejavnost le tehnične narave in zagotavlja le tehnično nemoten in pravilen potek snemanja, ustrezne običajne korekcije tonskih karakteristik zvoka ipd., ni oblikovalec zvoka v smislu 118. člena ZASP in tudi nima sorodne pravice (prim. BGH z dne 27.5.1982, Dietz, str. 473). V vsakem primeru bo treba ugotavljati, ali je oseba, ki je sodelovala pri izvedbi (oziroma katera od teh oseb, če jih je morda sodelovalo več), res umetniško, in ne le tehnično prispevala h končnemu rezultatu. To verjetno ne bo zmeraj lahko in sodna praksa bo tu morala dati odgovore še na številna vprašanja." (Trampuž, M. et al. 1997: Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) s komentarjem. Ljubljana, GV. Stran 286.)

"Oblikovalec tona", ki je zaradi svojega prispevka k "umetniški interpretaciji" dela upravičen do nadomestila, je bil doslej v slovenski diskografiji najpogosteje označen z nazivom "producent" ali "glasbeni producent". To pa seveda ne pomeni, da v posameznih primerih, s soglasjem proizvajalca in vseh izvajalcev fonograma, do nadomestil ne bi bil upravičen tudi drug izvajalec, ki je opravil podobno pomembno vlogo pri nastajanju fonograma.

Videogram pomeni prvi posnetek avdiovizualnega dela ali zaporedja gibljivih slik, z zvokom ali brez, ali njihovega nadomestka, s katerega se ti lahko zaznajo, reproducirajo ali priobčujejo s pomočjo naprave.

Videogram je torej izraz, ki se uporablja za označevanje avdiovizualnega zapisa, ki vsebuje video zapis, z zvokom ali brez. To je lahko katerikoli video posnetek, kot na primer glasbeni video (videospot), film, dokumentarec ali celo kratki video posnetek, ki se lahko deli tudi prek družbenih omrežij. Videogrami so posebej priljubljeni na spletu, ravno zato, ker omogočajo vizualno izkušnjo, ki je podprta z zvokom.

Če se fonogram ali videogram uporablja za kakršno koli priobčitev javnosti, je uporabnik v primeru priobčitve fonograma dolžan plačati nadomestilo izvajalcem in proizvajalcem fonogramov, v primeru priobčitve videograma pa izvajalcem in filmskim producentom. 

Priobčitev javnosti pomeni javno predvajanje fonogramov ali videogramov npr. glasbe, posnetkov govora ali drugih zvočnih posnetkov, videospotov, filmov, serij .... Priobčitev javnosti se lahko zgodi na različnih mestih, kot so koncerti, radijska in televizijska oddajanja, kinodvorane, trgovine, gostinski objekti, frizerski saloni, hoteli, spletne strani, aplikacije za pretakanje glasbe in druge platforme, kjer so fonogrami na voljo širši javnosti.

Zelo preprosto. Obrazec za prijavo (pooblastilo) je na voljo na tej povezavi. Za morebitna vprašanja nas pokličite na številko 01 52 72 930, kontaktirajte nas po elektronski pošti na upravicenci@ipf.si, veseli pa bomo tudi vašega obiska na naslovu Argentinska ulica 17, 1000 Ljubljana. Z registracijo oz. vpisom nimate nobenih stroškov, zagotovite pa si učinkovito upravljanje vaših pravic.

IPF je v želji po učinkovitejši komunikaciji uvedel elektronsko poslovanje z imetniki pravic. Za ta namen smo razvili namenski portal ADMISS, kjer nam lahko sporočite spremembe osebnih podatkov, prijavite svoja varovana dela, pogledate v že prijavljena dela, v obračunske podatke in uporabo vaših del, na voljo pa so tudi vse druge evidence in podatki, kot jih določa zakonodaja. 

Vaša prijavljena dela so vam kadarkoli na voljo na Administrativnih spletnih straneh ADMISS. Na vašo prošnjo vam lahko tudi po e-pošti pošljemo pregled prijavljenega repertoarja. Neprijavljena dela lahko prijavite v ADMISS-u ali pa z obrazcem za prijavo varovanih del, ki ga najdete na naših spletnih straneh.

Proizvajalec fonogramov je fizična ali pravna oseba, ki prevzame pobudo in odgovornost za prvi posnetek neke izvedbe, nadomestkov zvoka ali drugih zvokov. Če ste sami financirali snemanje in ste lastnik posnetkov, se lahko na IPF prijavite kot proizvajalec tega izdelka. Če se delo tudi dejansko priobčuje javnosti, ste upravičeni do nadomestila tudi kot proizvajalec fonograma.

Tako kot je to običajno tudi pri tujih kolektivnih organizacijah za upravljanje pravic izvajalcev, tudi IPF izvajalce deli na "glavne" in "pogodbene". Prevod in pomen obeh kategorij ustreza tujima pojmoma "featured artist" in "non-featured artist".

Med "glavne" izvajalce fonogramov ali videogramov tako štejemo izvajalce soliste ali pa stalne člane izvajalskih zasedb, katerih ime, umetniško ime ali naziv je ob javni objavi varovanega dela navedeno kot ime glavnega izvajalca.

Med pogodbene izvajalce štejemo najete studijske glasbenike in oblikovalce zvoka (glasbene producente), ki niso stalni člani izvajalske zasedbe in katerih ime, umetniško ime ali naziv ob javni objavi varovanega dela ni navedeno kot ime glavnega izvajalca.

Glavni izvajalci so kot vodilni izvajalci praviloma deležni višjih zneskov nadomestil. Kljub temu pa je mogoče deleže nadomestil katerihkoli izvajalcev posameznega varovanega dela ob prijavi poljubno razdeliti v drugačnih razmerjih, če se vsi izvajalci tako medsebojno sporazumejo.

Če je kateri od izvajalcev ob snemanju varovanega dela opravil več kot eno izvajalsko vlogo, ima pravico do dodatnega nadomestila.

Denarno nadomestilo, ki vam pripada, je odvisno od več dejavnikov. Zelo je pomembno, koliko minut se je določeno delo predvajalo, koliko izvajalcev je pri snemanju posameznega dela sodelovalo, kakšna je bila njihova vloga itd. Ker se ti dejavniki med posameznimi deli razlikujejo, vplivajo na končni znesek, ki vam ga IPF izplača. Bolj natančen opis razdelitev sredstev si lahko preberete v pravilnikih o delitvi nadomestil.

Imetnik pravic prejme nadomestila le za tista dela, ki so registrirana v bazi IPF, zato je vsekakor potrebno dela sproti prijavljati. Prijavo praviloma opravi proizvajalec fonograma za fonograme oziroma filmski producent za videograme, lahko pa jih posreduje tudi izvajalec.

IPF ne pokriva izvedb, kadar so te izvajane izključno v živo. Če pa so na dogodku uporabljeni fonogrami ali videogrami, je organizator za uporabo teh del IPF dolžan plačati primerno nadomestilo, ki ga IPF ob prvi redni delitvi razdeli med upravičene imetnike pravic.

Če je posnetek "singla" isti kot je kasneje objavljen na albumu, ponovna prijava ni obvezna. Je pa za strokovno službo zaželena informacija o ponovni objavi pri odpravljanju dvomov, kateri fonogram je bil dejansko uporabljen pri priobčitvi javnosti. V primerih, kadar izide nov posnetek istega glavnega izvajalca z istim naslovom, pa je novi posnetek na vsak način potrebno prijaviti.

V primeru smrti izvajalca bo IPF nadomestila izplačal dedičem, ki se bodo izkazali s pravnomočnim sklepom o dedovanju. Če iz sklepa o dedovanju ne bo razvidno, kateri od dedičev je podedoval sorodno pravico, bo IPF nadomestilo enakovredno razdelil med vse dediče.

Če bi proizvajalec fonogramov končal s svojim delom, bo IPF izplačeval pripadajoče nadomestilo pravnemu nasledniku proizvajalca ali osebi (pravni ali fizični), ki jo določi prejšnji proizvajalec fonogramov. Če je proizvajalec fonogramov fizična oseba, bo IPF ravnal enako kot v primeru smrti izvajalca, to je tako, da IPF izplača nadomestilo dedičem, ki so dokazani s pravnomočnim sklepom o dedovanju. Če iz sklepa o dedovanju ni razvidno, kateri od dedičev je podedoval sorodne pravice, bo IPF pripadajoče nadomestilo proporcionalno razdelil med vse dediče.

Delitev nadomestil je urejena v Pravilih o delitvi nadomestil imetnikov pravic izvajalcev na fonogramih, Pravilih o delitvi nadomestil imetnikov pravic izvajalcev na videogramih, Pravilih o delitvi nadomestil proizvajalcev fonogramov in Pravilih o delitvi nadomestil filmskih producentov. Pri delitvi zbranih nadomestil IPF upošteva dejansko uporabo posameznega varovanega dela (fonograma ali videograma), če je to mogoče in če je taka delitev ekonomsko upravičena glede na stroške, ki nastanejo oz. bi nastali z ugotavljanjem uporabe ter pridobivanjem in/ali obdelavo podatkov o uporabi.

Vsi pravilniki, ki določajo način delitve nadomestil, so na voljo na tej povezavi.

IPF vsako leto sprejme terminski načrt dejavnosti, povezanih z delitvijo nadomestil, ki je dostopen na povezavi pod zavihkom "ali imate prijavljena vsa svoja dela". 

Zbrana nadomestila lahko IPF izplača le med tiste imetnike pravic, ki so IPF posredovali podatke za izplačilo ali pa jih IPF zastopa na podlagi sporazuma, sklenjenega s tujo kolektivno organizacijo. Najlažje imetnik pravic IPF posreduje podatke s podpisom pooblastila, ki je na voljo tukaj. Za izplačila nadomestil IPF poleg osnovnih kontaktnih podatkov potrebuje še podatke o bančnem računu in davčno številko ter podatke o morebitnih posebnostih pri izplačilu nadomestil.

Upravičencem se nadomestila, ki jim pripadajo, izplačajo, ko presežejo skupni znesek 5 EUR. Nadomestila, ki se ne izplačajo, ostanejo na kontu upravičenca pri IPF še pet let po tem, ko jih kolektivna organizacija dodeli upravičencu. Če vsota zbranih in neizplačanih nadomestil upravičenca tudi po petih letih ne doseže minimalnega zneska, kolektivna organizacija opravi prenos petletne vsote nadomestil na račun upravičenca pri banki.

IPF sodeluje tudi s tujimi kolektivnimi organizacijami. Če ima IPF sklenjen sporazum o zastopanju s tujo kolektivno organizacijo v državi, kjer so uporabljali vaša dela, boste od te tuje kolektivne organizacije preko IPF za to prejeli nadomestila. Seznam tujih kolektivnih organizacij je na tej povezavi.