FAQ

Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije, k.o. (IPF, k.o.), je neprofitna kolektivna organizacija, ustanovljena za upravljanje in zaščito pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov. Deluje od leta 1997, od leta 2000 pa ima dovoljenje Urada RS za intelektualno lastnino. Je edina organizacija v Sloveniji, ki zastopa sorodne pravice na tem področju.

Leta 2023 je IPF prejel novi dovoljenji za upravljanje še drugih pravic na fonogramih ter nekaterih pravic na videogramih. Več o pravicah, ki jih upravlja IPF, lahko preberete tukaj.

Po načelih Mednarodne konvencije za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij (Rimska konvencija, 1961 - 3 b. člen) in Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, je fonogram vsak "posnetek zvokov neke izvedbe ali drugih zvokov ali nadomestka zvokov, razen če gre za posnetek, ki je vključen v avdiovizualno delo".

Obenem velja opozoriti, da skladno z določili ZASP IPF zbira nadomestila za priobčitev javnosti le za tiste fonograme, ki so bili izdani v komercialne namene ali dani na voljo javnosti na način, ki omogoča posameznikom dostop do njih s kraja in v času, ki ju sami izberejo (npr. prek spleta ali mobilne telefonije).

Videogram pomeni prvi posnetek avdiovizualnega dela ali zaporedja gibljivih slik, z zvokom ali brez, ali njihovega nadomestka, s katerega se ti lahko zaznajo, reproducirajo ali priobčujejo s pomočjo naprave.

Videogram je torej izraz, ki se uporablja za označevanje avdiovizualnega zapisa, ki vsebuje video zapis z zvokom ali brez. To je lahko katerikoli video posnetek, kot na primer glasbeni video (videospot), film, dokumentarec ali celo kratki video posnetek, ki se lahko deli tudi prek družbenih omrežij. Videogrami so priljubljeni na spletu, saj omogočajo vizualno izkušnjo, ki je podprta z zvokom.

Če se fonogram ali videogram uporablja za kakršno koli priobčitev javnosti, je uporabnik v primeru priobčitve dolžan poravnati nadomestilo izvajalcem in proizvajalcem fonogramov, v primeru priobčitve videograma pa izvajalcem in filmskim producentom.

Priobčitev javnosti pomeni javno predvajanje fonogramov ali videogramov npr. glasbe, posnetkov govora ali drugih zvočnih posnetkov, videospotov, filmov, serij .... Priobčitev javnosti se lahko zgodi na različnih mestih, kot so koncerti, radijska in televizijska oddajanja, kinodvorane, trgovine, gostinski objekti, frizerski saloni, hoteli, spletne strani, aplikacije za pretakanje glasbe in druge platforme, kjer so varovana dela na voljo širši javnosti.

Da, na podlagi določil Zakona o avtorski in sorodnih pravicah ter Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ste dolžni, v kolikor v vaši poslovni enoti uporabljate varovana dela (fonograme, videograme), to vnaprej sporočiti IPF, ki bo poskrbel za ureditev razmerja.

Da. Vsako varovano delo ima namreč več upravičencev. Nadomestilo, ki ga plačate SAZAS-u, je namenjeno avtorjem glasbe in besedil. Nadomestilo, ki ga plačate IPF pa je plačilo za ustvarjalno delo izvajalca, proizvajalca fonograma ter filmskega producenta, ki imajo na podlagi Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) pravico do nadomestila za javno uporabo varovanih del.

IPF zastopa pravice izvajalcev, proizvajalcev fonogramov ter filmskih producentov in v njihovem imenu zbira nadomestila za priobčitev fonogramov in videogramov javnosti.

Pravica izvajalcev in proizvajalcev fonogramov do nadomestila za uporabo varovanih del je bila priznana že leta 1961, ko so člani mednarodne skupnosti v Rimu podpisali Mednarodno konvencijo za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij. Po več kot 30 letih je Slovenija Rimsko konvencijo uveljavila v nacionalni zakonodaji. Pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov v Sloveniji so bile prvič zaščitene šele leta 1995 z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah. Pravice avtorjev, izvajalcev in proizvajalcev fonogramov so zakonsko zaščitene že od nekdaj, Slovenija pa se je pridružila drugim državam Evropske unije šele pred desetletjem.

V primeru sorodnih pravic ni pomembno samo, kdaj je umrl avtor, ampak je pomembno tudi vprašanje starosti posnetka, nosilca zvoka ali datoteke, iz katere glasbo predvajate. Če je bil nek posnetek na vinilni plošči iz 20-ih let 20. stoletja obdelan in ponovno izdan na CD-ju, gre za nov fonogram, saj so na njem sodelovali novi upravičenci po ZASP. V takem primeru ste dolžni prijaviti uporabo in poravnati ustrezno nadomestilo.

Tarife, po katerih IPF obračunava nadomestila so bile oblikovane v skladu z Zakonom o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic. Določene so bile v dialogu med IPF in predstavniki uporabnikov, kot so gostinci, trgovci in organizatorji prireditev. Kadar med deležniki ni bilo mogoče doseči dogovora, je o tarifi odločil neodvisni organ – Svet za avtorsko pravo. Namen tarif je, da so poštene, pregledne in sorazmerne za vse, ki uporabljajo glasbo, ter hkrati zagotavljajo pravično nadomestilo izvajalcem in proizvajalcem fonogramov.

IPF ima skladno s 16. členom Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic obveznost nadzora izvajanja zakona, ne samo zaradi tistih, ki (hote ali nehote) ne izpolnjujejo svojih zakonskih obveznosti, ampak predvsem zaradi tistih, ki svoje obveznosti izpolnjujejo. Naši popisovalci stanja na terenu načeloma obiščejo vse poslovne enote in javne prireditve ter preverjajo, ali imajo uporabniki varovanih del urejeno razmerje z IPF.

Višino nadomestila lahko izračunate na portalu Licenciraj, ogledate pa si lahko naš cenik, ki ga najdete tukaj.

Za izračun nadomestila se upoštevajo različni kriteriji glede na vašo dejavnosti. V primerih, ko se uporablja glasba za ozadje v poslovnih prostorih, se upošteva površina prostora, prihodek, ustvarjen iz dejavnosti ipd. Za prireditve oz. dogodke se kot osnova za obračun nadomestila upošteva prihodek od vstopnine, honorar nastopajočih, število obiskovalcev na prireditvi ipd. Podrobnosti izračuna nadomestila so opredeljene v skupnih sporazumih, kjer so poleg ostalih določil navedene višine nadomestil in možni popusti za posamezne dejavnosti.

Revalorizacija je določitev nove vrednosti, predvsem zaradi usklajevanja z višjimi tržnimi cenami in se uporablja kot način ohranjanja vrednosti denarja v pogojih inflacije. Denarne vrednosti v sporazumih se letno usklajujejo s povprečnim indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, ki ga objavlja Statistični urad RS za preteklo leto.

Popusti v primeru plačila za celo leto so odvisni od sporazuma, v katerem je določena tarifa za vašo dejavnost. Nekateri sporazumi (za gostinsko, frizersko, hotelsko dejavnost) določajo popust za letno plačilo v višini 10 %, vendar je pomembno, da odločitev za letno fakturo sporočite pravočasno oz. do roka, ki je določen v sporazumu.

Tako je, ni pomembno, ali predvajate glasbo samo en mesec v letu, celo leto ali na primer samo ob posebnih dogodkih ali dnevih. Tudi takrat, ko je predvajanje časovno omejeno, morate z IPF urediti licenco in poravnati nadomestilo. Tudi če predvajate glasbo npr. v trgovini samo nekaj dni v mesecu, ste dolžni poravnati nadomestilo za cel mesec, saj so tarife, določene v sporazumih, mesečne.

Formalno ste v prekršku. Vse obveznosti uporabnikov varovanih del so določene v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) ter Zakonu o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP).

Nadomestilo za javno uporabo varovanih del se plačuje mesečno, kar pomeni, da nadomestilo plačate le za mesece, ko dejansko uporabljate varovana dela (plača pa se za cel mesec, tudi če poslujete samo en del meseca). Začasno prenehanje uporabe pisno sporočite na IPF. Vljudno prosimo, da nam nastale spremembe (zaprtje ipd.) javite preko e-pošte: uporabnik@ipf.si ali po pošti (Argentinska ulica 17, 1000 Ljubljana), in sicer najkasneje do 15. v mesecu za tekoči mesec.

Uporabo varovanih del v svoji poslovni enoti lahko prijavite preko portala Licenciraj ali pa za prijavo uporabite obrazec Prijava uporabe fonogramov. Prijavo prireditve lahko uredite preko IPF portala za uporabnike ali pa uporabite obrazec Prijava prireditve. Če bi želeli, da vam obrazec pošljemo po pošti, nas lahko kontaktirate preko e-pošte: uporabnik@ipf.si ali po telefonu na telefonski številki 01/52 72 930. V najkrajšem možnem času vam ga bomo poslali po pošti.

Da. Za vsako vrsto uporabe glasbe je treba ločeno urediti razmerje, v vašem primeru torej za predvajanje glasbe med čakanjem v telefonski centrali, ter za uporabo v vaši gostilni in poleti na terasi gostilne. Veljavne tarife za uporabo glasbe si lahko ogledate na naših spletni strani Sporazumi.

Da. Ureditev razmerja z IPF je vedno obvezna, ne glede na to, ali predvajate glasbo samo enkrat letno ali vsak dan. Pri IPF lahko prijavite uporabo glasbe tudi za enkratne ali časovno omejene dogodke, na katerih uporabljate varovana dela. Uporabo glasbe na dogodku lahko prijavite preko IPF portala za uporabnike ali pa izpolnite obrazec Prijava prireditve in ga pošljite na naš naslov.

IPF tesno sodeluje s slovenskim gospodarstvom in se trudi skleniti kolektivne licenčne pogodbe s krovnimi organizacijami različnih gospodarskih panog. V praksi to pomeni, da se nadomestilo za sorodne pravice plačuje preko krovne organizacije. Zaradi manjših administrativnih stroškov IPF v takem primeru uporabnikom lahko prizna dodaten popust. Sekretariat vaše organizacije vam lahko pove, ali ima sklenjen tak dogovor z IPF.

Spremembe podatkov nam morate sporočiti pisno. Svoj dopis lahko pošljete po elektronski pošti (uporabnik@ipf.si) ali po pošti (Argentinska ulica 17, 1000 Ljubljana). Pošti priložite izpolnjen obrazec Prijava uporabe fonogramov (npr. glasbe) ob opravljanju dejavnosti, ki vsebuje nove podatke.

Tako je. Pomembno se je zavedati, da je nakup CD-ja in njegovo predvajanje namenjeno domačemu krogu, kadar pa ta isti CD predvajate v vašem podjetju ali na drugem javnem mestu, torej zunaj domačega kroga, ste po zakonu dolžni za predvajanje plačati primerno nadomestilo.

IPF ne more vnaprej vedeti, katera podjetja pri svoji dejavnosti uporabljajo varovana dela. Vsa podjetja so po zakonu dolžna uporabo prijaviti, a se tega nekateri ne zavedajo. Zato IPF vabi nova podjetja k sodelovanju. Če ni odziva, podjetje prejme novo obvestilo, pozneje pa lahko sledi tudi kontrolni obisk. Če v podjetju ne uporabljate varovanih del, to čim prej sporočite prek obrazca, ki ste ga prejeli po pošti ali po e-pošti na: uporabnik@ipf.si.

Da, IPF  ščiti celoten svetovni repertoar na ozemlju Republike Slovenije, torej upravlja pravice domačih in tujih izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in filmskih producentov videospotov v Sloveniji, kot tudi pravice slovenskih imetnikov pravic v tujini. IPF pa od tujih kolektivnih organizacij prejme nadomestila, zbrana za slovenske imetnike pravic, ter jim jih nato nakaže skupaj z rednimi izplačili po opravljenih delitvah.

Glasnost glasbe ne vpliva na višino nadomestila, ki ste ga dolžni plačati IPF, razen če glasbo vrtite glasno z namenom, da svojo točilnico spremenite v plesišče oz. prostor za zabavo. V tem primeru glasba dobi novo funkcionalnost in se spremeni iz glasbe v ozadju v glasbo za zabavo. Za glasbo za zabavo velja druga tarifa. Take spremembe so precej pogoste predvsem v točilnicah, kjer gostje ob koncu tedna plešejo oz. je namen priobčitve javnosti zabava in ne zgolj ustvarjanje prijetne atmosfere.

Da, tudi v primeru predvajanja glasbe preko raznih ponudnikov, kot sta Spotify in Youtube premium, ste dolžni skladno z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) ter Zakonom o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) za uporabo varovanih del na javnem mestu poravnati ustrezno nadomestilo IPF. S plačilom naročnine si pridobite pravico do uporabe varovanih del za zasebne namene, za uporabo teh del na javnih prostorih pa ste dolžni poravnati nadomestilo IPF.

Da, tudi v primeru, ko glasbo predvajate preko mobitela, ste dolžni poravnati ustrezno nadomestilo IPF. Ne glede na to, iz katere naprave predvajate glasbo na javnem prostoru, je vaša obveznost, da poravnate ustrezno nadomestilo za njeno uporabo.

Da, ob predvajanju glasbe na terasi je potrebno prijaviti kvadraturo terase za mesece, ko ta obratuje. Omenjena kvadratura se obračuna samo za tiste mesece, ko se glasba predvaja na terasi.

Vplivno območje predvajanja fonogramov je površina poslovnega prostora opravljanja dejavnosti, znotraj katere je predvajanje fonogramov slišno, ne glede na to, ali gre za notranji ali zunanji prostor posamezne enote, in je dostopen potrošnikom oziroma javnosti.

Glasba v ozadju je splošen izraz za glasbo v mnogih (poslovnih) okoljih, na primer preko radijskega sprejemnika ali skupnega ozvočenja v gostilnah, trgovinah, pisarnah ali na parkiriščih. Glasba v ozadju običajno služi ustvarjanju prijetnega vzdušja. Glasba za zabavo je izraz, ki ga uporabljamo za plesno oziroma disko glasbo, kakor jo predvajajo v diskotekah in nočnih klubih, kjer jo pogosto predvaja DJ. Jasno je, da je plesna glasba sestavni del poslovne formule diskoteke oz. nočnega kluba. V obeh primerih je funkcija glasbe neposredno povezana s prihodkom, vendar ne v enaki meri. IPF pri izračunu primernega nadomestila za uporabo varovanih del upošteva pomembnost glasbe v dejavnosti.